Občina brez vizije s čudnim poslanstvom
Podjetje brez vizije je v današnjih časih obsojeno na propad. Ali se lahko to zgodi tudi z občino brez vizije? Že nekaj let skušam ugotoviti kakšna je vizija Kamnika, žal mi še ni uspelo ugotoviti. Zakaj žal?
Zato, ker mi je iz podjetništva znana definicija besede vizija, ki pravi, da je vizija projekcija organizacije v prihodnost, ki smiselno povezuje interese pomembnih udeležencev organizacije. Vizija nastane na podlagi usklajene in skupne naravnanosti interesov vseh udeležencev. Obvladovanje organizacije kot skupnosti interesov udeležencev je kompleksna in težavna naloga in je temeljna naloga managerjev.
Občina je kot temeljna lokalna skupnost definirana kot skupnost, kjer nastajajo skupne potrebe na najnižji, elementarni ravni, kjer se med ljudmi spleta mreža medsebojnih odnosov in kjer obstaja zavest o pripadnosti tej najožji teritorialni skupnosti. Občina kot komponenta lokalne samouprave omogoča občankam in občanom, neposredno ali posredno, upravljanje določenih javnih zadev. Torej je občina organizacija, saj ima zelo pomembne udeležence, ki s svojo dohodnino omogočajo osnovni vir prihodkov, ki jih občina potrebuje za delovanje in ima svojega managerja, župana, ki naj bi to organizacijo obvladoval. Če občina pozna interese vseh udeležencev lahko zasnuje in sporoči vizijo občine.
Glede na dosedanje izkušnje in dogajanje, bi lahko zapisal vizijo Kamnika nekako takole:
Kamnik bo veliko mirno spalno naselje samskih prebivalcev brez otrok, s sodobno razvito cestno infrastrukturo, katera bo omogočala varno vožnjo, občankam in občanom, do meje s sosednjimi občinami, kjer se bodo varno vključili v kolone proti Ljubljani. Na mirno in mrko mesto bodo občanke in občani ponosni saj jim bo zagotavljal miren spanec, ko se bodo po napornem delu iz Ljubljane vrnili v svoje stanovanje.
Ali je to vizija, ki si jo želijo občanke in občani? Upam, da ne.
Veliko lažje kot vizijo je ugotoviti dosedanje poslanstvo občinske koalicijske politike. Zapisal, bi ga nekako takole:
Poslanstvo Občine Kamnik je zagotoviti investitorjem hitre in dobičkonosne naložbe v stanovanjsko infrastrukturo, ki bo omogočala, da pridobimo nove redne vire prihodkov v občinski proračun. Prizadevali si bomo, da bodo občanke in občani lahko varno dnevno zapuščali občino in s seboj, če se le da odpeljali tudi svoje otroke.
V podjetništvu je manager tisti, ki usklajuje interese udeležencev. Kdo pa je to v občini?
Po naši ureditvi lokalne samouprave sta poglavitna organa občine, občinski svet in župan. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Če župan sestavi koalicijo v občinskem svetu so nosilci odgovornosti še toliko bolj očitno znani. V Kamniku imamo župana in imamo koalicijo, torej imamo nosilce politične odgovornosti. Mogoče imamo tudi vizijo, zagotovo pa nimamo strategije trajnostnega razvoja občine, kajti če bi jo imeli se nam danes ne bi dogajalo:
- da se klub temu, da je novozgrajeni vrtec komaj odprl svoja vrata, povečuje število zavrnjenih otrok,
- da gredo tradicionalna podjetja v likvidacijo in se temu čudijo tisti, ki se zagotovo ne bi smeli, če bi poznali svoje poslanstvo,
- da podjetniki svoje dejavnosti selijo v sosednje občine, ker v domači ni posluha zanje,
- da ob vseh naravnih in zgodovinskih danostih turizem še vedno ni nosilna dejavnost občine, ki bi zagotavljala močan vir prihodkov občankam in občanom,
- da smo v Ljubljani še vedno hitreje z avtom kot z vlakom, katerega progo, bi nekateri krajšali namesto, da bi razmišljali o posodobitvah in podaljšanju,
- da …
Še bi lahko našteval, a ugotovitev je vedno ista, če ni pogleda v prihodnost je sedanjost prepletena s problemi, če ni vizije ni strategije. Če ni strategije je veliko možnosti za zadovoljevanje interesov posameznikov in je velika verjetnost, da se bodo našli kritiki takšnega načina dela.
Problemi so in problemi bodo, razlika je samo v tem ali jih vzamemo kot izziv ali kot nadlogo in nepotreben strošek, ki ga je najbolje prestavljati iz leto v leto, z upanjem, da se bo pozabil ali preselil v drugo občino. Seveda problemi se pozabijo, ker otroci zrastejo, brezposelni dobijo zaposlitev, podjetniki preselijo podjetja, ostajajo le zamujene priložnosti, ki jih ne more nihče vrniti. Zato se morajo občanke in občani, ob otvoritvah dokončanih ali nedokončanih projektov, spomniti, kdaj je bilo dokončanje projekta dejansko obljubljeno in kdaj se je potreba po projektu pokazala. Upanje, da bo bolje vedno ostaja, samo ne smemo izgubiti zavesti o pripadnosti organizaciji, čeprav smo deležni očitkov, da s svojimi predlogi in opozorili skušamo škodovati organizaciji. Tisti, ki opozarjajo ne morejo nikoli narediti toliko škode kot tisti, ki upravljajo.
Tags: občina, Sandi Uršič, vizija