Vsako leto volitve – vsako leto otvoritve!
Danes sem se kot član Sveta VVZ Antona Medveda udeležil otvoritve prenovljene enote vrtca v Šmarci pri Kamniku. Lahko rečem, da je enota zares lepo urejena in imajo otroci in njihove vzgojiteljice, če se ne motim, je med njimi tudi vzgojitelj, dobre pogoje za delo. Slavnostni govornik je bil kamniški župan, ki ga moram pohvaliti, saj govora ni povsem izkoristil za svoj predvolilni nastop. V zadnjih tednih smo bili priča, verjetno ne le pri nas, zares hitri gradnji, saj so bili prav vsi projekti tempirani na čas pred 21. septembrom. Jesenski čas je očitno veliko bolj prijazen do gradbincev in gradbeni stroji verjetno v tem času očitno veliko lepše tečejo kot v vročih poletnih dneh. No, zares sem vesel, da se ceste in otroška igrišča to jesen tako hitro gradijo.
Verjetno se še malokateri uporabnik kamniške obvoznice spomni, da se je gradnja oz. širitev le te začela jeseni leta 2006 in se je slučajno ujemala s finišem takratnih lokalnih volitev. Potem smo v vmesnem obdobju le redko na gradbišču videli več kot deset delavcev na enkrat, kaj šele da bi delali tudi popoldan, kot je pri takšnih delih v navadi. V zadnjem mesecu pa smo doživeli pravi kamniški gradbeni bum, gradnja je potekala s tempom, ki bi v naši deželi naredil avtocestno zvezdo, mi pa niti križa, še nismo uspeli povezati. Kako zelo je gradnja cest po nevšečnostih z šentviškim predorom napredovala, pa nismo opazovali samo na kamniški obvoznici, ampak so nam gradbinci svoje sposobnosti istočasno dokazovali tudi na gradbišču Ljubljanske ceste. Na Ljubljanski cesti so z gradnjo menda celo tako zelo hiteli, da so pozabili narediti avtobusno postajališče, koliko raznih vodov so ob vsej hitrosti pozabili skriti pod asfaltno prevleko bomo mogoče videli v prihodnjih letih. Zares sem bil navdušen, ko sem v teh lepih septembrskih dneh stal v kolonah in opazoval kako jesen vpliva na hitrost gradnje cest in spomnil sem se na obljubo ministra Žerjava, da poleti na turistično prometnih cestah ne bo gradbišč. Verjamem, da je obljube ministrov potrebno spoštovati, vendar mislim, da se s tem ne bi strinjal nesrečni nemški voznik iz šentviškega predora. Verjetno, bi tudi potniki iz dvigala Pediatrične klinike imeli kakšno pripombo, verjamem pa, da se bo gugalnica, ki jo je ob otvoritvi klinike grela ministrica za zdravje že zdavnaj ohladila, ko bo nanjo zares sedel prvi otrok.
Otvoritvene zgodbe se torej v tem času dogajajo tako na državni, kot na lokalni ravni, gneča pred otvoritvenem trakom je velika, ko povprašaš ali se bo ta tempo otvoritev nadaljeval tudi drugo leto, odgovorov ni. Zato je rešitev enostavna. Volitve ob nadaljevanju takšne zgodbe potrebujemo vsako leto. Lahko pa se odločimo tudi za drugačno, novo zgodbo. Za novo politiko, ki se bo zavzemala zato, da se bodo otvoritve dogajale takrat, ko bo projekt zares zaključen in pripravljen za varno uporabo. In za politiko, ki bo zagotavljala, da bodo pred otvoritvenim trakom stali le tisti, ki bodo zares odgovorni tudi za morebitne reklamacije.
Tags: Anton Medved, Sandi Uršič, Volitve, Vrtec